Bakrena doba

Prvi sledovi človeške prisotnosti na območju današnjega Formina segajo v prazgodovino, v bakreno dobo – eneolitik, v čas med koncem 5. in 3. tisočletja pred našim štetjem. Takrat so se v spodnjem Podravju naselili poljedelci in živinorejci ter nekoliko pozneje iskalci bakrove rude, ki so tja prispeli verjetno iz Panonske nižine. Naselbine so si postavili na naravno zavarovanih področjih v bližini rek in potokov.

Bakrenodobni prebivalci so orodje in orožje še vedno pogosto izdelovali iz kamenja. Iz Formina se nam je iz tega časa ohranila široka in ploska kamnita kopača. Obdelan, obrušen in prevrtan kamen, nekoč nasajen na lesen držaj, je bil tipično poljedelsko orodje za okopavanje njiv.

Pozna bronasta doba

Konec 14. stoletja pred našim štetjem je v Evropi prišlo do korenitih novosti. Selitve prebivalstva so povzročile spremembe materialnih dobrin in obredov. Namesto skeletnega pokopa v gomilah se je uveljavilo sežiganje in pokopavanje v planih grobiščih. Po načinu pokopa je to obdobje pozne bronaste dobe dobilo ime kultura žarnih grobišč.

V tem času se je razmahnilo življenje v spodnjem Podravju, in pustilo sledove tudi v Forminu. Tu sta bila odkrita dva zelo uničena žgana grobova z lončenima posodama – žarama, v katerih so bili ostanki pokojnika in pridatki namenjeni bivanju v onostranstvu.

Starejša železna doba

Na prelomu v zadnje tisočletje pr. n. š. se je razmeroma enotna kultura pričela spreminjati. Do tega je prišlo zaradi uveljavitve železa in z njo povezanih stikov s Sredozemskimi kulturami. Posledica so bile spremembe v duhovnem svetu, gospodarstvu in strukturi družbe, ki se je pričela močno razslojevati.

Prebivalci spodnjega Podravja so pripadali tako imenovani štajerski halštatski skupini. Zanjo so značilna gradišča – z zemljenimi nasipi utrjena naselja na gričih in velike gomile, v katerih so bili pokopavali predvsem pripadnike vrhnjega družbenega sloja. V okolici Formina je bila iz tega časa najdena fibula – sponka za oblačilo, ki po obliki posnema podobne iz Italije.

Mlajša železna doba

Kultura Keltov (imenovana tudi latenska kultura) se je izoblikovala sredi 5. stoletja pred našim štetjem severno od Alp. Okoli leta 400 pred našim štetjem so se začele keltske selitve, ki so dodobra spremenile etnični in politični zemljevid Evrope.

Na območje današnje Štajerske so Kelti prišli iz južne Slovaške ob koncu 4. stoletja pred našim štetjem. Težišče poselitve je bilo na plodnih ravnicah ob Dravi. Območje je ležalo na vzhodnem robu keltskega Noriškega kraljestva, zaradi lege ob pomembni prazgodovinski prometni žili – jantarni poti pa je imelo pomembno trgovsko vlogo.

Formin je zelo pomembno najdišče za poznavanje keltske kulture. Tu so v tridesetih letih 20. stoletja ob kopanju gramoznice odkrili keltske grobove, ter ostanke hiš. Grobišče je iz 2.-1. stoletja pred našim štetjem in je verjetno pripadalo Tavriskom, keltskemu plemenu, ki je obvladovalo velik del današnje Slovenije in zahodne Hrvaške. Večina odkritih predmetov pripada moški bojni opremi.

---

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Rimska doba

Živahno dogajanje na območju današnjega Formina je izpričano tudi v rimskem času. V 1. stoletju našega štetja se je bistveno spremenila podoba pokrajine in načina življenja. Naši kraji so se znašli v državi, ki je obsegala več kontinentov ter z mešanjem kultur, ljudstev in verovanj povzročila prvo globalizacijo.

Pričela so rasti mesta, dežele so bile prvič povezane s cestami. Skozi Formin je tekla pomembna prometnica Petoviona-Mursa (Osjek). Rimsko cesto je južno od vasi Drava večinoma že odplavila, proti zahodu pa je delno še ohranjena do Sv. Marjete in naprej. Cesta je bila široka okoli 7 m (kar ustreza standardni meri ceste – 20 rimskih čevljev), sestavljal jo je peščeni prod, ki je bil prvotno debel okoli 40 cm. Cesta je bila nasipana in zato višja od terena. Le pri Forminu je imela cesta trdnejšo podlago z malto vezanega debelejšega proda. Prod so kopali verjetno v lokalnih gramoznicah.

Območje Formina je pripadalo teritoriju velemesta Petovione (Ptuj). V Forminu je bila najbrž obcestna postaja imenovana Ramista, kjer so popotniki prenočevali in oskrbeli živali. Večje postaje so imele poleg pošte in gostilne ali manjšega motela s hlevi tudi kopališča in skladišča. Mreža cestnih postaj je zagotavljala oskrbo za hitro potovanje. Postaje so morale biti vsaj na razdalji, ki je ustrezala enemu dnevu potovanja. Obcestna postaja je verjetno nastala ob starejšem, keltskem naselju, iz obeh pa se je razvila rimska naselbina. Nastanku vseh treh je verjetno botrovala tudi ugodna strateška lega ob sotočju Pesnice in Drave, zaradi česar je bil verjetno v bližini tudi most. Grobišče, ki je pripadalo naselbini je ležalo ob cesti in priča o sorazmerno veliki skupnosti. Sodi v čas od 1. stoletja do začetka 2. stoletja.

V 3. in 4. stoletju se je rimski imperij vedno pogosteje soočal s političnimi težavami, ki so naposled privedle do njegovega zatona. Gospodarski krizi in bojem različnih pretendentov za prestol so se pridružili še vpadi ljudstev, ki so v državo vdirala z vzhoda in severa. Bližina prometnih poti, ki je v mirnem času prinašala blagostanje, je sedaj pomenila nevarnost, zaradi katere so prebivalci zapuščali naselja in se zatekali v dobro zavarovana velika mesta ali skrita višinska pribežališča.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

R.M.