Formin

Je razvejano obcestno naselje v vzhodnem delu Ptujskega polja, v občini Gorišnica. Na površini 3.2 km2je v začetku leta 2011 na tem območju živelo 341 prebivalcev, 181 moških in 160 žensk. Nadmorska višina kraja znaša 205 m. Formin leži na holocenski, peščeno-ilovnati naplavini ob Pesnici in holocenski peščeno-prodnati naplavini ob Dravi, na stičišču poldnevnika 16.0436° vzhodne dolžine in vzporednika 46.4053° severne dolžine. Vas leži med reko Pesnico in 8.1 km dolgim prekopom, kateri je bil za potrebe hidroelektrarne odprt leta 1978. Ravninska lega kraja je umeščena v vpetost med griče Slovenskih goric in Haloz. Naselje je gručasta vas, skozi katero v neposredni bližini tečeta reki Drava in Pesnica, ter potoka Zvirenčina in Lemberga. Odvodni kanal HE Formin deli vas na severni – industrijsko poseljeni del in južni – kmetijsko neposeljeni del. Vas Formin je razdeljena na Zgornji konec, Spodnji konec, Kračine, Krč, Travnike in poplavni gozd, nekoč tudi na kraje Pri treh vrbačah, Kot, Mota, Kravja gasa, Pole in Vejke.

Formin je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe kamnitega orodja in žganih grobov iz pozne bronaste dobe (halštat B). Tu so se v 2. st. pr. n. št. naselili Kelti, za njimi Rimljani. Prisotne so najdbe iz neolitske dobe. V starem veku je tuob rimski cesti obstajala manjša naselbina in trg za prodajanje rib. Bogate arheološke najdbe: kamnito orodje, keltski in rimski grobovi, žgani in skeletni grobovi, ostanki prazgodovinskih hiš, temelji antičnih stavb, sledovi rimske ceste Petovia Mursa in Petovia Savaria. Izpričana je bogata zgodovinska preteklost.

Že v mlajši železni dobi je tu stala naselbina, kasneje pa rimska obcestna postojanka Ramista. Formin se prvič omenja leta 1235. Domnevno je ime kraja rimskega porekla, t. i. FORUM MINUS, kar pomeni malo trgovišče.

Gibanje števila prebivalstva:

LETO ŠTEVILO PREBIVALCEV
1869 256
1900 273
1931 283
1961 333
1971 327
1981 368
1991 348
2002 321
2007 359
2011 341

 Vir: SURS


Na področju naselja Formin je lociran kompleks industrijske cone, v kateri deluje podjetje s proizvodnjo vzmeti in vzmetnih elementov ter podjetje s kovinarsko dejavnostjo. Drugače v vasi poslujejo manjši obrtniki (pleskarska, montažna, kovinarska, gradbeniška obrt), večji obrat plemenitenja in površinske obdelave lesa, prisotna je izdelava sveč in plastike, prevozniška dejavnost, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, varilski inženiring, tehnično svetovanje in gradbena projektiva, nepremičninska dejavnost, avtomehanična delavnica z avtovleko, avto odpad z rabljenimi avtomobilskimi deli, gostinski lokal, vzreja piščancev na farmi, kmetije z gospodarskimi poslopji, ljubiteljska pridelava medu, dejavnost integriranega kmetijstva, pridelava vrtnin, zelenjave, dopolnilna dejavnost na kmetiji (peka kruha) in domsko varstvo starejših občanov. Obdelovalne kmetijske površine je od leta 1995 dalje možno namakati preko izgrajenega namakalnega sistema KNZF. V kraju so zgrajene štiri individualne sončne elektrarne, kapacitetne zmogljivosti 14,5 in 50 kWp.


Vaško gasilski dom Formin z dograjenima funkcionalnima nadstreškoma služi utripu vaškega, družabnega in društvenega delovanja. Domski prostori z okolico omogočajo najrazličnejša srečanja, praznovanja, obletnice, piknik izvedbe, športno rekreacijo, gasilske prireditve in usposabljanje gasilcev. Dom se nenehno posodablja, preureja, v njega je vloženo ogromno prostovoljnega in humanitarnega dela, je stičišče in središče vaškega in družabenega življenja. Vzgledno urejena in vzdrževana okolica s pripadajočimi športnimi objekti (igrišče za mali nogomet, košarka, odbojkarsko igrišče), otroškimi igrali, prostorom za viseče kegljanje služi športnim aktivnostim in preživljanju prostega časa.

Vaško gasilski dom Formin – 2012

NASELJE FORMIN- predstavitvena karta

interaktivna info karta

KROŽNA SPREHAJALNA POT FORMIN

Zemljevid krožne sprehajalne poti Formin

ORIS SPREHAJALNE POTI

Krožna sprehajalna pot, z ureditvijo prijetnega popotovanja po mejah naselja Formin, je bila vzpostavljena v začetku leta 2011, takoj po konstituiranju novega Vaškega odbora Formin. Krožna pot za sprehajalca ni zahtevna, saj vodi po nižini, dolga je skoraj pet kilometrov. Pričetek poti je v zgornjem koncu vasi pri vaški lipi, nadaljuje v smeri prečkanja potoka Lemberga in pri reki Pesnici zavije desno v smeri toka reke, kjer se po rečni brežini sprehodimo do prečkanja mostu Formin – Osluševci, nato pa nadaljujemo sprehod mimo polj, vse do izliva Zvirenčine v umetni kanal Drave in se nato ob zeleno zaraslem kanalu vračamo proti središču naselja, med HE Formin in vaško gasilskim domom ponovno prečkamo strugo Zvirenčine, se sprehodimo ob umetnem kanalu in poljih, v zaključku poti pa zavijemo desno, nazaj na začetek poti do izhodiščne točke.

Pot je dolga točno 4700 metrov. Ni tlakovana, še manj asfaltirana, pač pa je speljana po uhojenih in deloma gramoziranih poljskih poteh, deloma vodi tudi po kroni nasipa ob Pesnici in kroni odvodnega kanala HE Formin. Ob poti je nameščenih šest lesenih klopi, kjer sprehajalec lahko umiri korak in se preda pogledom narave. Ob vsaki klopci je zasajeno drevo, da bo dajalo senco ter nameščen ročno izdelan leseni koš. Pot je primerna za vse starostne skupine, tudi za tiste, ki niso ravno v dobri pohodniški kondiciji, saj nima nobenega izrazitejšega vzpona. Zanimive razgledne točke sprehajalcu ponudijo prijetno popestritev sprehoda, v neposredni bližini krožne poti je lociran vodni Kotni mlin, skozi celotni pohod doživimo žuborenje vaških vodotokov, panoramo sprehoda nam popestrijo ribniki, ležeči v bližini poti. Kot zanimivost velja izpostaviti, da krožna pot v centru vasi preči t.i. Dravsko kolesarsko pot R1 in Evropsko pešpot E7.


Krožna sprehajalna pot – 1. postojanka

Krožna sprehajalna pot – 2. postojanka

Krožna sprehajalna pot – 3. postojanka

Krožna sprehajalna pot – 4. postojanka

Krožna sprehajalna pot – 5. postojanka

Krožna sprehajalna pot – 5. postojanka