Koranti Forum

Ustanovni občni zbor Društva Koranti Forum datira na 11. januar 2001. Takratnih 18 ustanovnih članov je zastavilo smernice, cilje in prizadevanja v smislu ohranjanja pustnega lika koranta. Skupina je v neformalni obliki delovala že vrsto let prej, a potrebe in namere skupinskega udejstvovanja so privedle do uradne, društvene podobe. Matična knjiga članstva izkazuje 48 članov, ki v pretežni meri izhajajo iz Formina, preostali del članstva pa prihaja iz okoliških vasi občine Gorišnica. Društvo Koranti Forum skuša s svojim delovanjem ohranjati dediščino prednikov, njihovo tradicijo in običaje. Prvenstvena naloga društva je zagotoviti avtohtono in etnografsko podobo koranta, njegov lik in poslanstvo ter prispevati k prepoznavnosti kraja iz katerega korant izhaja. Lik koranta predstavlja velik prispevek k ohranitvi kulturne dediščine in etnografske zapuščine, doprinaša k rasti lokalne in državne kulture, obče zavesti  kulturne sfere. Korant s svojo edinstvenostjo in enkratnostjo pooseblja t.i. demonski lik, ki s svojo pojavnostjo, obredjem, odganja slabo in zlo ter vabi k prebujenju dobrega, pozitivnega, pomladnega, kliče po radosti in veselju. Vsepovsod žanje občudovanje, spoštovanje, ljudje ga poznajo domala po vsem svetu, predstavlja enkratno promocijo naše domovine.

Z vpisom korantovega obredja na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva v mesecu decembru 2017, je postal korant del zakladnice tisočletij, njegovo delovanje pa pripoznano kot živa tradicija, mojstrovina ustvarjalnosti.

Društvo Koranti Forum seje in širi to poslanstvo pomladi, gostuje širom Slovenije, ohranja tradicijo korantovega obredja od svečnice do pepelnice, obhodov v lokalnem okolju od vrat do vrat, kjer je duh koranta izrazito pristen in domač. 

OSEBNA IZKAZNICA DRUŠTVA

  • Ime društva: Društvo Koranti Forum,
  • Naslov: Formin 44/a, 2272 Gorišnica,
  • Matična št. društva: 1370499,
  • Davčna št. društva: 75106779,
  • Transakcijski račun: 04202-0000795337, Nova KBM d.d.,
  • Leto ustanovitve: 2001,
  • Predsednik društva: Ervin Bratuša,
  • Podpredsednik društva: Marko Sok,
  • Blagajnik društva: Smiljan Horvat,
  • Tajnik društva: Matic Cvetko,
  • Članstvo: 48 članov,
  • Upravni odbor: 5 članov,
  • Nadzorni odbor: 3 člani,
  • Disciplinska komisija: 3 člani,
  • Komisija za priznanja: 3 člani.

PREDSTAVITEV KURENTA-KORANTA – splošno

Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji. Danes kurentije izdelujejo lokalni mojstri domače obrti. Posebno vlogo imajo žene in dekleta, ki skrbijo za izdelavo okrasja za kurentijo (papirnate rože in trakovi, izdelava volnenih gamaš, poslikava usnjenih mask, vezenje robčkov). Pri izvajanju in ohranjanju kurentovih obhodov so otroci vključeni v vse aktivnosti tega obredja. Ker je kurent skupinska maska, se posamezniki običajno združijo v etnografske skupine, mnogi imajo ustanovljena društva. Društvo ali skupino običajno sestavlja 15 do 20 članov. Vodja skupine je običajno najstarejši član, ki organizira in vodi obhode po vaseh in mestih. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič – kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.

Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo dva tipa kurentov: tako imenovanega pernatega in rogatega. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove. Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Kurent se pojavlja tudi v skupinah oračev kot plužar. Skupina priteče na dvorišče, kjer v krogu divje poskakujejo okrog gospodarja. Z bučnim zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabo in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti podarijo robčke. Na vaseh se je ohranila šega, da gospodinja ob prvem obisku kurentov v znak zahvale in sreče pred njimi razbije lončeno posodo. Izven lokalnega okolja se kurenti udeležujejo različnih etnografskih, karnevalskih in protokolarnih dogodkov.

V sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom; ko je sebe smatral kot neločljivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. V lokalnem okolju je tako močno prisoten, da se z njegovim poslanstvom istovetijo mnoge socialne strukture. Upodobljen je v mnogih celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij. Na etnografski in karnevalski povorki, ki nosita ime “kurentovanje,” simbolizira osrednji pustni lik, brez katerega si ni moč omisliti obeh dogodkov. Številni lokalni prebivalci se vedno bolj zavedajo, da ta dediščina ni zgolj nek preostanek poganske narave naših očakov. V tej tradiciji prepoznajo mnogo modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši očaki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja ampak vsega bivajočega. Kurent v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot zgolj “neko pustno šemo”. Sporočilna vrednost kurentovih obhodov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuj in okolice. Biti del kurentovih obhodov je danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njimi istovetijo. Za prebivalce Ptuja, ki slovi kot najstarejše slovensko mesto, in okoliško prebivalstvo, predstavljajo pustna obredja del skupne identitete, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega sveta.

Vir:Štefan Čelan, Nominacija na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva,   Ptuj, 2016.

Iz poročila predsednika NO Društva Koranti Forum (17. občni zbor)

Tradicija pustnega lika koranta in njegovo obredje je bilo dne 7. decembra 2017 vpisana na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To pomeni, da je bil korantov lik umeščen na seznam zakladnice tisočletij, pripoznan kot ustvarjalni kulturni presežek v svetovnem merilu, njegova pojavnost in obredje pa opredeljeno kot mojstrovina človeške ustvarjalnosti, jasno povezana z živo tradicijo. Lahko smo ponosni, da smo del te žive tradicije, da jo ohranjamo, negujemo, za bodoči rod, hkrati pa zavezani, da ponotranjimo bistvo korantovega poslanstva. Od nas članov, glasnikov oblečenih v korantovo opravo zavisi, da bomo znali in zmogli zajeziti nekatere moderne in neprimerne oblike prikazovanja korantovega obredja. Potrebno se je zavedati, da je korantovo obredje živ pojav in da se ta do neke razumne mere tudi spreminja. Pri varovanju vrednot kulturne dediščine, se moramo kot nosilci etnografske dediščine korantov ravnati po načelih etičnosti – obče dobrega, da bi tako zavarovali poslanstvo te dediščine pred napačno uporabo ali zlorabo. V tej tradiciji moramo prepoznati številne modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši predniki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja ampak vsega bivajočega. Korant v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot pustno šemo. Sporočilna vrednost korantovih obhodov, njegove impozantne pojavnosti, soustvarja in krepi trajnostno identiteto okolja, v katerem živimo. Biti del korantovih obhodov, njegovega bistva, je danes častno dejanje, zato s svojimi ravnanji in dejanji moramo pokazati, da smo vredni korantove oprave.