Člani Društva Koranti Forum iz Formina so uresničili velik cilj in podvig. Pet članska zasedba v sestavi Robert Marin, Milan Marin, Franci Cafuta, Branko Valenko in Vesna Mandelj je 7. avgusta 2006, okoli 15. ure, prinesla korantovo opravo na vrh Triglava.
V zgodnjih jutranjih urah ponedeljkove noči jih je pot vodila proti Bledu, smer Pokljuka. Na veliki pokljuški planini, ob 6. uri, so gorečne želje stopile na plano, pred nadobudnimi planinci je bil velik pohod. Sledilo je zadnje preverjanje opreme, nato pa je korak pričel teči proti planini Konjščici. Pričetek pohoda ni bil spodbuden, saj je pričelo deževati, a optimistična naravnanost je pripeljala do Studorskega prevala, razkrit je bil razgled nad Bohinjsko dolino z okoliškimi gorami. S pojenjanjem dežja se je povečevalo razpoloženje odprave. Pojavili so se prvi znaki utrujenosti, moštveno vlivanje motivacije je držalo ekipo po koncu.
Sčasoma previse zamenjajo macesni, prvič se pokaže Triglav, daleč v daljavi, tako mogočen in nedosegljiv, ves odet v meglice. Vse do Vodnikovega doma (1817 m) je pogled zastrt v velikega očaka. Sledi prvi daljši postanek, ekipa zamenja preznojene majice, zaužije potrebne atome energije, nato pa nadaljuje pot proti Domu Planika (2401 m). Srčni utrip se iz sekunde v sekundo povečuje, ekipa začuti bližino očaka, najvišja planota pod vrhom sprejme planince pod svoje okrilje. Za odpravo je dobrih sedem ur hoda, utrujenost, preznojenost, bolečine v križu in mišicah premaga gorečna želja po osvojitvi vrha. Nosača korantove oprave Robert Marin in Franci Cafuta sta dodobra izmučena, teža bremena na vsakega znaša približno 20 kg. Tudi ostali spremljajoči člani slabijo v moči, teža planinske opreme, hrane, pijače, je naredila svoje. Po krajšem oddihu se ekipa odloči za odhod proti vrhu, sunki hladnega vetra močno ovirajo zadnji del vzpona, ekipa premaguje jeklenice in kline, vsi so odeti v neopisljive občutke. Napor, višina in strah nimajo več svojega učinka, saj se korantova planinska odprava bliža cilju. Po osvojenem Malem Triglavu, sledi pohod čez greben in zadnji strmi vzpon na teme očaka. Vrh je dosežen, panorama sklenjena, šele sedaj se ekipa zave mogočnosti podobe Aljaževega stolpa. Sežejo si v roke, čestitajo, pogovor otežuje izredno močan in hladen veter. Ne glede na slabe vremenske razmere je potrebno storiti dejanje zaradi katerega je ekipa bila mukotrpno in naporno pot. Deli korantove opreme pričenjajo dobivati pravo podobo. Okrašena kapa, kožuh, zvonci, gamaše in ježevka se zlijejo v postavni in demonski lik, ki krasi vrh Triglava. Ozračje je polno doživete simbolike, polno prijetnih občutkov in spoznanj. Avtohtoni, etnografski pustni lik je ugledal lepoto najvišjega slovenskega vrha, plapojoča slovenska zastava in zven pesmi Slovenec sem, zaokrožijo simboliko domoljubja in slovenstva. Sledi fotografiranje, nato pa sestop proti Domu Planika. Zaslužena večerja in počitek nagradita člane odprave, ki so oddelali veliko delo.
Jutro postreže z jasnim, neopisljivo lepim vremenom in čudovitim razgledom. Odprava se prežeta od zadovoljstva odpravi proti dolini.
Člani Društva Koranti Forum iz Formina so realizirali zastavljeni cilj, udejanjiti zlitje slovenskih simbolov na gori slovenstva, promocijsko in predstavitveno prispevati k prepoznavnosti in odmevnosti kraja iz katerega korant izhaja ter povabiti vse Slovence, da okusijo lepoto številnih vršacev.
R. M.